Moonlight World
Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.

Moonlight World

Forum o ljudjeh, vampirjih, volkodlakih in demonih ter boji med njimi...
 
KazaloPortalLatest imagesIščiRegistriraj sePrijava

 

 Senear

Go down 
2 posters
AvtorSporočilo
Senear
Meščan
Senear


Število prispevkov : 86
Age : 29
Denar: : 5500
Registration date : 01/07/2008

Character sheet
Izkušnje:
Senear Left_bar_bleue0/50Senear Empty_bar_bleue  (0/50)
Pomembnost:
Senear Left_bar_bleue0/100Senear Empty_bar_bleue  (0/100)
Točke:
Senear Left_bar_bleue2/100Senear Empty_bar_bleue  (2/100)

Senear Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Senear   Senear Icon_minitimePon Jul 07, 2008 5:18 am

Osebni podatki:

Ime
Senear
Rasa:
Demon
Vzdevek:
Sen
Priimek:
Neran
Ime očeta:
Bastian Edward
Rasa očeta:
Človek
Ime matere:
Syrma
Rasa matere:
Človek
Imena bratov-sester:
Neznano

Elementi:

Voda: 3
Ogenj: 3
Zemlja:
1

Zrak: 5
Svetloba: 7
Tema: 6
Led: 3

Dobri ljudje:

Znanci:

Prijatelji:

Ireth
Najboljši prijatelji:

Simpatije:

Ljubezni:

Učitelji:



Slabi ljudje:


Tekmeci:

Škodoželjneži in zavistneži:

Sovražniki:




Nazadnje urejal/a Senear Tor Avg 12, 2008 3:35 am; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh Go down
Senear
Meščan
Senear


Število prispevkov : 86
Age : 29
Denar: : 5500
Registration date : 01/07/2008

Character sheet
Izkušnje:
Senear Left_bar_bleue0/50Senear Empty_bar_bleue  (0/50)
Pomembnost:
Senear Left_bar_bleue0/100Senear Empty_bar_bleue  (0/100)
Točke:
Senear Left_bar_bleue2/100Senear Empty_bar_bleue  (2/100)

Senear Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Senear   Senear Icon_minitimeNed Avg 03, 2008 4:03 pm

Živeti kakor človek...
Senear Senna


Slovo

This is the way you left me.
I'm not pretending.
No hope, no love, no glory,
No happy ending.
This is the way that we love,
Like it's forever.
Then live the rest of our life,
But not together.


Bila je jesen in temnolasa mlada ženska je k prsim stiskala majhno deklico, staro manj kot teden dni. Vedela je, da ne bo več, dolgo živela, bolezen je bila prehuda. Žalostno je zrla v delkičine svetle zelene oči, ta pa ji je pogled neumorno vračala. Temnolaska je vedela, da za dekle ne bo mogla skrbeti. S težkim srcem je bila prisiljena sprejeti odločitev, da deklico izroči nekomu v skrbništvo. In odločila se je za družino katere tesna prijateljica je bila že od malih nog. Zavzdihnila je. Tri leta so minila. Ti dolga leta od zadnjega snidenja Venéralen in zdaj bo prav njej predala svojo ljubo hčerkico. Spet je stala pred Venino prijazno staro hišico v kateri je živela sama z triletnim sinom in dvoletno hčerko. Venin mož je umrl pred približno tremi leti, nekoliko kasneje od njenega odhoda. Zdaj je nekoliko obžalovala njeno potovanje, a ne popolnoma. Sledila je svojemu srcu, tako kakor so ji vedno govorili. Dvignila je pogled ter se zazrla v dobro znano hišico. Vedela je, da bo njena hči v dobrih rokah. Deklico je še tesneje stisnila k sebi. Deklica pa se je nekako obrnila v njenih rokah in zaspala. Temnolaska jo je poljubila na lice. Ni imela poguma, a bi se ponovno srečala z Venéralen in ji vse razložila.

Stopila je čisto k pragu vrat. Še zadnjič je poljubila hčer in jo položila na prag hiše. Izpod majice je privlekla nekoliko pomečkano pismo ter ga položila speči deklici v roke. Kakor v pravljici, je pomislila sama pri sebi. Zavedla se je kako strahopetna je a ni si mogla pomagati. močno je potrkala na vrata. Spet je pogledala hčer. Po licu so ji tiho polzele solze. Ni jih poskušala zatreti. Vedela je, da nebi penesla pogleda na Venéralen in svojo hči. Z pogledom je ošvrknila vrata, ki so se odpirala in svojo hči. Zavedla se je, da zadnjič. Zavzdihnila je, nato se pognala v divji tek v objem noči.



Venéralen


So far away,
Been far away for far too long.
So far away,
Been far away for far too long,
But you know, you know, you know...


Venéralen si je zaspano pomela oči. Zazdelo se ji je, da je zaslišala trkanje. Zaspano je vstala in stopila do vrat. Kdo bi ji lahko tako pozno kradel spanec? Odprla je vrata in si šeenkrat pomela oči. Zunaj ni bilo nikogar.
"Je kdo tukaj?" je vprašala. Odgovora ni dobila. skoraj bi spet zaprla vrata, ko je na tleh opazila v culo zavitega dojenčka. Dojenček! je osuplo pomislila. V roki je stiskal kuverto. Pobrala ga je in začela brati zmedeno pismo:


Draga Venéralen!
Sprašujem se ali je to res najboljši začetek pisma, a vseeno. Pretekla so natanko tri leta od najinega zadnjega snidenja. Iskreno upam, da si ti in tvoja dva otroka srečni in zdravi. Nimam poguma, Ven. Nimam poguma, da bi spet ugledala tvoj obraz, da bi se sestala s teboj. Nisem vedela, da bo tako težko. Nikoli se nisem obremenjevala. A zdaj vem, da je prepozno. Na to bi morala misliti prej. Nevem, če imam še to pravico, da ti povem toda vedi, da ti govorim resnico. Rada te imam Ven, rada kot takrat kadar sva se spoznali, kadar sva se skupaj igrali v gozdu, plavali v potoku. Se se spomniš? Veliko sem mislila nate na potovanju in upam, da ti ni vseeno. A zdaj te prosim. Vzemi jo, vzemi mojo malo deklico. Rojena je bila pred komaj tremi dnevi. Ne bi je mogla zavreči, a zanjo skrbeti tudi ne morem. Bolezen me razjeda in smrt se mi bliža. Vem, da bo v dobrih rokah, pa saj možnosti nimam ravno veliko, kaj ne? Oprosti mi Ven, a upam, da ne boš obžalovala.

Žal mi je,
Syrma
P.S.: Ime ji je Senear


Venéralen je spoznanje udarilo, kot strela z jasnega. Ni bilo dvoma. Pismo je napisala Syrma. Samo ona je pisala take S-je z podaljšanim repom. Njena dolgoletna prijateljica, ki je pred natako tremi leti odšla na potovanje, da bi spoznala še odruge rase, kot so Volkodlaki, Vamprji in Demoni. Nikoli se ni popolnoma sprijaznila s tem, da je človek a življenje je ljubila. Venéralen pa tega potovanja ni nikoli odobravala in se je bala za prijateljico. Rada je vrjela vsem mitom in legendam, ki so krožile po svetu. A kolikor je Ven to odbijalo toliko bolj je Syrmo privlačilo.

Ven si je želela spet videti Syrmo zato je sukovito skočila pred vrata in pridušeno zaklicala v noč:
"Syrma?" Tišina. Slišalo se je le šelestenje listja v katere se je zaletaval mrzli jesenski veter. Ven je z pogledom pozorno prečesala okolico. Zunaj ni bilo videti žive duše razen nje in majcene deklice. Komaj je vrjela, da je bila Syrma pred nekaj trenutki spet tukaj. Zavzdihnila je. Bila je prepozna. Zavedala se je, da Syrme ne bo videla nikoli več, a njena pot je bila jasno zarisana. Drugega ji res ni preostalo kakor, da deklico vzame k sebi v varstvo. Za Syrmo ji je bilo žal in ji je opostila. Spomnila se je kako je bilo kadar sta bili še majhni.

Črnolasa domišljaca deklica polna energije jo je lahko vedno spravila v dobro voljo. Ven ni imela nikoli prej resnične prijateljice. Vedno je z družino živela na robu vasi v tej stari domači hišici. Z drugimi otroki see ni nikoli veliko družila, pa še s tistimi, ki se je so se ji zdeli jokavi ali mevže. Nikoli jih ni azumela. Nato sta njeno družino prišli obiskati mamina sestrična in njena hči, ki je bila stara enako kakor Ven. Bila je črnolasa z čokoladno rjavimi očmi in majhnim ljubkim nosom. Njene ustnice so bile višnjevo rdeče, njena poltnekoliko zagorela. Bila je nekoliko večja od Ven, kljub temu, da sta bili stari enako. Dekle je bilo radoživo, veselo obenem prijazno in ljubko ter ne preveč divje. Neprestano je nekaj žlobudrala in Ven se je priključila. Všeč ji je bila. Od tistega dneva naprej sta bili nerazdružljivi. Delili sta si skrivnosti, se obiskovali, se skupaj igrali. Kadar je ena izmed družin odšla na pohod je vedno povabila tudi drugo. Prirejali so skupne piknike in deklici sta bili srečni, njuni materi pa tudi. Tako sta prijateljstvo ohranili tudi, ko sta odraščali in postali ženski. Imeli sta različna karakterja. Včasih se je to izkazalo za dobro, saj sta se dopolnjevali, drugič za slabo saj je to pripeljalo, do prepirov. Kljub vzponom in padcem je bilo njuno prijateljstvo trdno. Kadar sta se skregali, sta se kmalu spet pobotali in se izkazali za resnični prijateljici. Nikoli se nista zapustili za več kot eno luno, vse do tistega nesrečnega potovanja tri jeseni nazaj. Venéralen se je tistega dneva spominjala kakor bi bilo včeraj.

Syrma jo je prišla obiskati, celo boljše volje kakor ponavadi. Vedno so jo zanimala tudi druga bitja s katerimi so si delili ta svet. Prišla ji je povedati, da gre na potovanje in tudi vprašala jo je, če se ji pridruži. Syrma je bila prepričana, da bo Venéralen privolila, a ta jo je zavrnila. Ni želela odkrivati temnih skrivnosti vampirjev in drugačnih stvorov. Dokler so jo oni pustili pri miru je tudi ona njih. In to je že večkrat povedala Syrmi, a ta jo je zmeraj zavrnila:
"Daj no, saj niso tako nevarni kakor si misliš. Bitja so tako kot mi. S tem je bil pogovor o 'Drugih' -kakor jih je Ven rada imenovala- vednomer zaključen. Syrmi se je razočaranje zrcalilo v očeh. Nekaj časa jo je še prepričevala a Ven se ni dala prepričati. Syrma se je vstavila. Kjub temu, da prijateljica ni želela z njo, prvotnega navdušenja ni izgubila. Spet ji je začela praviti o vseh domnevnih super močeh 'Drugih' ter kakšne neumnosti so te razne legende in zgodbe. Ven se ji je morala zasmejati. A nasmeh je dobil grenek priokus ob spoznanju, da se ji ne sanja kdaj bo naslednjič videla Syrmo. Prijateljica ji je vedro vrnila nasmeh in jo objela.
"Rada te imam. Piši mi!" ji je dejala. Venéralen se je zavedala, da odhaja. Vrnila ji je objem in ji dejala v slovo:
"Mislila bom nate in pisala ti bom tudi." Razklenila ji je objem in ji še dejala:
"Naj bo sreča s teboj, pa adijo!"
"Adijo! Pazi nase!" ji je odvrnila Syrma, se povzpela na konja in odgalopirala na mesto od kjer se bo še z nekaj drugimi podala na dolgo pot.

Šele jok je Venéralen predramil iz spominov. Sploh se ni zavedala kako jo zebe. Prezebla je dvignila malo Senear v naročje in stopila v toplo notranjost domače hiške. Na kotličku je deklici segrela malo mleka. Na srečo je imela še vedno spravljeno stekleničko od njene dvoletne hčerkice. Deklici je dala mleka in jo položila v posteljo kjer je sama spala. Dveh majhnih posteljic ni imela. Deklico je pokrila. Ta je pobrcala in mirno zaspala. Venéralen si je oddahnila. Odšla je še v otroško sobo, da bi se prepričala, da otroka spita. Nista se prebudila. Ven se je nasmehnila. Nato se je še sama odpravila spati. Syrma ji ni in ni šla iz glave. Zavedla se je kako jo je pogrešala. Razumela jo je. Zaprla je utrujene oči ter se še sama pogreznila v nemiren spanec.


Nazadnje urejal/a Senear Čet Avg 07, 2008 11:06 am; skupaj popravljeno 4 krat
Nazaj na vrh Go down
Anette Eclipse
Meščan
Anette Eclipse


Število prispevkov : 188
Location : At the end of the world
Denar: : 8.600
Registration date : 30/06/2008

Character sheet
Izkušnje:
Senear Left_bar_bleue0/50Senear Empty_bar_bleue  (0/50)
Pomembnost:
Senear Left_bar_bleue0/100Senear Empty_bar_bleue  (0/100)
Točke:
Senear Left_bar_bleue4/100Senear Empty_bar_bleue  (4/100)

Senear Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Senear   Senear Icon_minitimePon Avg 04, 2008 1:45 pm

Kaj si ti napisala uno pesem?

Ma kaj uno je tvoj otrok, drgač nice. Very Happy
Nazaj na vrh Go down
http://rpg-eragon.forumotion.com/
Senear
Meščan
Senear


Število prispevkov : 86
Age : 29
Denar: : 5500
Registration date : 01/07/2008

Character sheet
Izkušnje:
Senear Left_bar_bleue0/50Senear Empty_bar_bleue  (0/50)
Pomembnost:
Senear Left_bar_bleue0/100Senear Empty_bar_bleue  (0/100)
Točke:
Senear Left_bar_bleue2/100Senear Empty_bar_bleue  (2/100)

Senear Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Senear   Senear Icon_minitimePon Avg 04, 2008 3:35 pm

Ne, nisem jaz ma na vsakem poglavju bo odlomek od ene pesmi. In ta odlomek naj bi se kokrtolko navezoval na poglavje...
Drugač je to od Happy ending od Mika.

Ne, js sm tamičkena, črnolaska je moja mama. Ker jaz imam v človeškem & volkodlačjem življenju rdeče lase. Pol kasneje kot demonka dobim črne.

No je kratko ampak je kot nekakšen polog...
Ma sej mislim, da ne bo nekih dolgih poglavij vseeno...
Nazaj na vrh Go down
Anette Eclipse
Meščan
Anette Eclipse


Število prispevkov : 188
Location : At the end of the world
Denar: : 8.600
Registration date : 30/06/2008

Character sheet
Izkušnje:
Senear Left_bar_bleue0/50Senear Empty_bar_bleue  (0/50)
Pomembnost:
Senear Left_bar_bleue0/100Senear Empty_bar_bleue  (0/100)
Točke:
Senear Left_bar_bleue4/100Senear Empty_bar_bleue  (4/100)

Senear Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Senear   Senear Icon_minitimeTor Avg 05, 2008 10:22 am

Lepo si to načrtovala...
Nazaj na vrh Go down
http://rpg-eragon.forumotion.com/
Senear
Meščan
Senear


Število prispevkov : 86
Age : 29
Denar: : 5500
Registration date : 01/07/2008

Character sheet
Izkušnje:
Senear Left_bar_bleue0/50Senear Empty_bar_bleue  (0/50)
Pomembnost:
Senear Left_bar_bleue0/100Senear Empty_bar_bleue  (0/100)
Točke:
Senear Left_bar_bleue2/100Senear Empty_bar_bleue  (2/100)

Senear Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Senear   Senear Icon_minitimeČet Avg 07, 2008 9:56 am

Venéralen


So far away,
Been far away for far too long.
So far away,
Been far away for far too long,
But you know, you know, you know...


Venéralen si je zaspano pomela oči. Zazdelo se ji je, da je zaslišala trkanje. Zaspano je vstala in stopila do vrat. Kdo bi ji lahko tako pozno kradel spanec? Odprla je vrata in si šeenkrat pomela oči. Zunaj ni bilo nikogar.
"Je kdo tukaj?" je vprašala. Odgovora ni dobila. skoraj bi spet zaprla vrata, ko je na tleh opazila v culo zavitega dojenčka. Dojenček! je osuplo pomislila. V roki je stiskal kuverto. Pobrala ga je in začela brati zmedeno pismo:


Draga Venéralen!
Sprašujem se ali je to res najboljši začetek pisma, a vseeno. Pretekla so natanko tri leta od najinega zadnjega snidenja. Iskreno upam, da si ti in tvoja dva otroka srečni in zdravi. Nimam poguma, Ven. Nimam poguma, da bi spet ugledala tvoj obraz, da bi se sestala s teboj. Nisem vedela, da bo tako težko. Nikoli se nisem obremenjevala. A zdaj vem, da je prepozno. Na to bi morala misliti prej. Nevem, če imam še to pravico, da ti povem toda vedi, da ti govorim resnico. Rada te imam Ven, rada kot takrat kadar sva se spoznali, kadar sva se skupaj igrali v gozdu, plavali v potoku. Se se spomniš? Veliko sem mislila nate na potovanju in upam, da ti ni vseeno. A zdaj te prosim. Vzemi jo, vzemi mojo malo deklico. Rojena je bila pred komaj tremi dnevi. Ne bi je mogla zavreči, a zanjo skrbeti tudi ne morem. Bolezen me razjeda in smrt se mi bliža. Vem, da bo v dobrih rokah, pa saj možnosti nimam ravno veliko, kaj ne? Oprosti mi Ven, a upam, da ne boš obžalovala.
Žal mi je,
Syrma
P.S.: Ime ji je Senear

Venéralen je spoznanje udarilo, kot strela z jasnega. Ni bilo dvoma. Pismo je napisala Syrma. Samo ona je pisala take S-je z podaljšanim repom. Njena dolgoletna prijateljica, ki je pred natako tremi leti odšla na potovanje, da bi spoznala še odruge rase, kot so Volkodlaki, Vamprji in Demoni. Nikoli se ni popolnoma sprijaznila s tem, da je človek a življenje je ljubila. Venéralen pa tega potovanja ni nikoli odobravala in se je bala za prijateljico. Rada je vrjela vsem mitom in legendam, ki so krožile po svetu. A kolikor je Ven to odbijalo toliko bolj je Syrmo privlačilo.

Ven si je želela spet videti Syrmo zato je sukovito skočila pred vrata in pridušeno zaklicala v noč:
"Syrma?" Tišina. Slišalo se je le šelestenje listja v katere se je zaletaval mrzli jesenski veter. Ven je z pogledom pozorno prečesala okolico. Zunaj ni bilo videti žive duše razen nje in majcene deklice. Komaj je vrjela, da je bila Syrma pred nekaj trenutki spet tukaj. Zavzdihnila je. Bila je prepozna. Zavedala se je, da Syrme ne bo videla nikoli več, a njena pot je bila jasno zarisana. Drugega ji res ni preostalo kakor, da deklico vzame k sebi v varstvo. Za Syrmo ji je bilo žal in ji je opostila. Spomnila se je kako je bilo kadar sta bili še majhni.

Črnolasa domišljaca deklica polna energije jo je lahko vedno spravila v dobro voljo. Ven ni imela nikoli prej resnične prijateljice. Vedno je z družino živela na robu vasi v tej stari domači hišici. Z drugimi otroki see ni nikoli veliko družila, pa še s tistimi, ki se je so se ji zdeli jokavi ali mevže. Nikoli jih ni azumela. Nato sta njeno družino prišli obiskati mamina sestrična in njena hči, ki je bila stara enako kakor Ven. Bila je črnolasa z čokoladno rjavimi očmi in majhnim ljubkim nosom. Njene ustnice so bile višnjevo rdeče, njena poltnekoliko zagorela. Bila je nekoliko večja od Ven, kljub temu, da sta bili stari enako. Dekle je bilo radoživo, veselo obenem prijazno in ljubko ter ne preveč divje. Neprestano je nekaj žlobudrala in Ven se je priključila. Všeč ji je bila. Od tistega dneva naprej sta bili nerazdružljivi. Delili sta si skrivnosti, se obiskovali, se skupaj igrali. Kadar je ena izmed družin odšla na pohod je vedno povabila tudi drugo. Prirejali so skupne piknike in deklici sta bili srečni, njuni materi pa tudi. Tako sta prijateljstvo ohranili tudi, ko sta odraščali in postali ženski. Imeli sta različna karakterja. Včasih se je to izkazalo za dobro, saj sta se dopolnjevali, drugič za slabo saj je to pripeljalo, do prepirov. Kljub vzponom in padcem je bilo njuno prijateljstvo trdno. Kadar sta se skregali, sta se kmalu spet pobotali in se izkazali za resnični prijateljici. Nikoli se nista zapustili za več kot eno luno, vse do tistega nesrečnega potovanja tri jeseni nazaj. Venéralen se je tistega dneva spominjala kakor bi bilo včeraj.

Syrma jo je prišla obiskati, celo boljše volje kakor ponavadi. Vedno so jo zanimala tudi druga bitja s katerimi so si delili ta svet. Prišla ji je povedati, da gre na potovanje in tudi vprašala jo je, če se ji pridruži. Syrma je bila prepričana, da bo Venéralen privolila, a ta jo je zavrnila. Ni želela odkrivati temnih skrivnosti vampirjev in drugačnih stvorov. Dokler so jo oni pustili pri miru je tudi ona njih. In to je že večkrat povedala Syrmi, a ta jo je zmeraj zavrnila:
"Daj no, saj niso tako nevarni kakor si misliš. Bitja so tako kot mi. S tem je bil pogovor o 'Drugih' -kakor jih je Ven rada imenovala- vednomer zaključen. Syrmi se je razočaranje zrcalilo v očeh. Nekaj časa jo je še prepričevala a Ven se ni dala prepričati. Syrma se je vstavila. Kjub temu, da prijateljica ni želela z njo, prvotnega navdušenja ni izgubila. Spet ji je začela praviti o vseh domnevnih super močeh 'Drugih' ter kakšne neumnosti so te razne legende in zgodbe. Ven se ji je morala zasmejati. A nasmeh je dobil grenek priokus ob spoznanju, da se ji ne sanja kdaj bo naslednjič videla Syrmo. Prijateljica ji je vedro vrnila nasmeh in jo objela.
"Rada te imam. Piši mi!" ji je dejala. Venéralen se je zavedala, da odhaja. Vrnila ji je objem in ji dejala v slovo:
"Mislila bom nate in pisala ti bom tudi." Razklenila ji je objem in ji še dejala:
"Naj bo sreča s teboj, pa adijo!"
"Adijo! Pazi nase!" ji je odvrnila Syrma, se povzpela na konja in odgalopirala na mesto od kjer se bo še z nekaj drugimi podala na dolgo pot.

Šele jok je Venéralen predramil iz spominov. Sploh se ni zavedala kako jo zebe. Prezebla je dvignila malo Senear v naročje in stopila v toplo notranjost domače hiške. Na kotličku je deklici segrela malo mleka. Na srečo je imela še vedno spravljeno stekleničko od njene dvoletne hčerkice. Deklici je dala mleka in jo položila v posteljo kjer je sama spala. Dveh majhnih posteljic ni imela. Deklico je pokrila. Ta je pobrcala in mirno zaspala. Venéralen si je oddahnila. Odšla je še v otroško sobo, da bi se prepričala, da otroka spita. Nista se prebudila. Ven se je nasmehnila. Nato se je še sama odpravila spati. Syrma ji ni in ni šla iz glave. Zavedla se je kako jo je pogrešala. Razumela jo je. Zaprla je utrujene oči ter se še sama pogreznila v nemiren spanec.
Nazaj na vrh Go down
Senear
Meščan
Senear


Število prispevkov : 86
Age : 29
Denar: : 5500
Registration date : 01/07/2008

Character sheet
Izkušnje:
Senear Left_bar_bleue0/50Senear Empty_bar_bleue  (0/50)
Pomembnost:
Senear Left_bar_bleue0/100Senear Empty_bar_bleue  (0/100)
Točke:
Senear Left_bar_bleue2/100Senear Empty_bar_bleue  (2/100)

Senear Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Senear   Senear Icon_minitimeČet Avg 07, 2008 11:03 am

Hvala, novo poglavje!!!
Neven zakaj je tisto tako razmakjeno tam pri pismu...
Nazaj na vrh Go down
Anette Eclipse
Meščan
Anette Eclipse


Število prispevkov : 188
Location : At the end of the world
Denar: : 8.600
Registration date : 30/06/2008

Character sheet
Izkušnje:
Senear Left_bar_bleue0/50Senear Empty_bar_bleue  (0/50)
Pomembnost:
Senear Left_bar_bleue0/100Senear Empty_bar_bleue  (0/100)
Točke:
Senear Left_bar_bleue4/100Senear Empty_bar_bleue  (4/100)

Senear Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Senear   Senear Icon_minitimePon Avg 11, 2008 10:35 am

V življenjepisni statistiki ti piše, da se kliče tvoja mam Antlia. Pa to z dojenčkom na pragu me spominja na Marcelino Kruh in Vino al pa na Harry Potterja.

Zakaj si dodala zgornjemu in še enkrat objavla?

EDIT: Če bi mogoče spremenila kkšne rase al kraje in bi napisala še kaj se je dogajalo s Sen po tem ko jo je ena prijateljica spremenila v demonko bi lahko bla to odlična zgodba. Sam kkšne stvari bi mogla spremenit.
Nazaj na vrh Go down
http://rpg-eragon.forumotion.com/
Senear
Meščan
Senear


Število prispevkov : 86
Age : 29
Denar: : 5500
Registration date : 01/07/2008

Character sheet
Izkušnje:
Senear Left_bar_bleue0/50Senear Empty_bar_bleue  (0/50)
Pomembnost:
Senear Left_bar_bleue0/100Senear Empty_bar_bleue  (0/100)
Točke:
Senear Left_bar_bleue2/100Senear Empty_bar_bleue  (2/100)

Senear Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Senear   Senear Icon_minitimeTor Avg 12, 2008 3:38 am

Ma vem, ja sem zdej opazla ime matere sem poprawla Very Happy
___
Ma mene pa ni na nič od tega spomnilo... Hihi
___
Pač zato kr tle vidiš tko uni ki berejo sproti in če ne breše sproti je vse raztreščeno med komentarji kar mi ni všeč...
__
Ma ja sej Sen je bla človek pol volky pol demon.. Sej nameravam... Ma zakaj bi mogla kraje in rase spreminjat???
Ma tudi katy je napisala samo iz usmiljenja da spremeniš v demona človeka.
__
Drugač pa tnx Very Happy
Nazaj na vrh Go down
Sponsored content





Senear Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: Senear   Senear Icon_minitime

Nazaj na vrh Go down
 
Senear
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Moonlight World :: Začetek :: Življenjepisi-
Pojdi na: